Dejan Mohar
Rojen sem v Ljubljani 8. 10. 1977. Stanujem na Miklošičevi ulici 2a v Domžalah, če bi mi kdo hotel oktobra poslati darilo. Bolj kot šolski uspehi so me zaznamovali uspehi na športnem področju. Moj oče, moj idol, je modro razmišljal: »Politik ne bo, naj bo vsaj športnik.«. Če še ne veste, moj oče je bivši smučarski skakalec.
Smučanje mi je šlo odlično, tenis mi je šel še bolje. A se je zataknilo pri denarju. Nogomet ni zahteval velikih finančnih vložkov. Postal sem nogometaš. Kmalu sem ugotovil, da je nogomet krut, vsaj kar se tiče zaslužka. In sem šel raje v »normalno« službo. Pri njej vztrajam še danes. In še danes igram rekreativni nogomet.
Kaj je prosti čas? Nimam pojma! Ob vseh dnevnih obveznostih sem še straš dvema navihanima sinovoma: Arne 11 let, Jan Mark 3 leta. Arne je, vsaj kar se športa tiče, zelo podoben meni. Poskusil je že (skoraj) vse. Naš prijatelj Gregor, jaz ga kličem coach Douglas, naju je januarja pred 4 leti vrgel v vodo in rekel: »Nata, zdaj pa supajta!«. Malo za šalo in veliko zares. Supanje naju z Arnejem povezuje. Zelo uživava v tem športu, zahvala gre Gregorju. Trenira naju do onemoglosti in iz naju potegne maksimum.
Gregor si je želel ustanoviti sup klub. In glej ga asa, res ga je. Meni je Gregor zaupal vlogo podpredsednika kluba. Sprejel sem jo z veseljem. Vse ostalo boste itak izvedeli kmalu, na Eurosportu ali pa v športnih novicah na 24 ur.
